Kontaktirajte nas
Tel: 02 252 27 11

Aktualno

NOVOSTI NA PODROČJU DDV V LETU 2020

Z novelo ZDDV-1K se nekoliko spreminjajo pogoji v zvezi z uporabo oprostitve po 46. členu ZDDV-1, in sicer oprostitve pri dobavah blaga v drugo državo članico. Novela določa, da lahko dobavitelj aplicira predmetno oprostitev, v kolikor blago odpelje ali odpošlje v drugo državo članico dobavitelj blaga, prejemnik blaga ali druga oseba za račun enega od njiju, pri tem pa dobavitelj prejme ID za DDV prejemnika blaga iz druge države članice, ki ni država odpošiljanja in dobavitelj blaga takšno dobavo ustrezno poroča v RP-O.

Pogoji za oprostitev:

Če prevoz organizira prodajalec in navede, da je odpeljal blago sam ali pa je to naredila tretja oseba za njegov račun, mora imeti dva nenasprotujoča si dokaza, ki sta ju izdali dve različni osebi neodvisno druga od druge:

  • podpisan tovorni list CMR (ali drug dokument glede na vrsto prevoza, ki se nanaša na odpošiljanje ali prevoz blaga)
  • nakladnica
  • račun za prevoz

Če prevoz organizira kupec, mora imeti prodajalec:

  • pisno izjavo pridobitelja o prejemu blaga (dobiti jo mora do 10. v mesecu za prejšnji mesec). Ta izjava mora vsebovat:
  • navedbo namembne države članice blaga
  • datum izdaje, ime in naslov pridobitelja, količina in vrsta blaga, datum in kraj blaga
  • dve nenasprotujoči si dokazili, ki sta ju izdali dve različni osebi:
  • Podpisan tovorni list CMR (ali drug dokument glede na vrsto prevoza, ki se nanaša na odpošiljanje ali prevoz blaga)
  • nakladnica
  • račun za prevoz

Spremembe v zvezi z zahtevami za uveljavljanje poenostavitve za vzpostavitev zaloge pri kupcu

Za dobavo blaga opravljeno za plačilo se ne šteje prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, če se prenos opravi v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic. To pomeni, da je takšna dobava predmet DDV šele takrat, ko je blago dejansko dobavljeno kupcu.

Sledenje pa velja le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • davčni zavezanec ali druga oseba za njegov račun odpošlje ali odpelje blago iz Slovenije v drugo državo članico z namenom, da to blago tam pozneje dobavi drugemu davčnemu zavezancu, na katerega v skladu s pogodbo med davčnima zavezancema preide pravica do razpolaganja z blagom kot lastnika,
  • dobavitelj blaga nima niti sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote v državi članici, v katero je blago odposlano ali odpeljano,
  • prejemnik blaga je identificiran za DDV v državi članici, v katero je blago odposlano ali odpeljano, njegova identiteta in identifikacijska številka za DDV, ki mu jo je dodelila ta država članica, pa sta v trenutku, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga, znani davčnemu zavezancu – dobavitelju blaga, in
  • dobavitelj blaga prenos blaga iz Slovenije v drugo državo članico evidentira v posebni evidenci, identiteto prejemnika blaga in njegovo identifikacijsko številko za DDV, ki mu jo je dodelila država članica, v katero se blago odpošilja ali prevaža, pa navede v rekapitulacijskem poročilu.

Spremembe v zvezi z zaporednimi dobavami

Skladno s predmetno novelo se pri verižnih dobavah lažje določi, kateri se pripiše prevoz.

V primeru, ko se blago dobavlja zaporedno in je to blago iz Slovenije odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, neposredno od prvega dobavitelja do zadnje stranke v verigi, se odpošiljanje ali prevoz za namene uveljavljanja oprostitve plačila DDV zaradi dobave v drugo državo članico pripiše samo dobavi, ki se opravi vmesnemu dobavitelju.

Odpošiljanje ali prevoz pa se pripiše dobavi blaga, ki jo opravi vmesni dobavitelj, če je vmesni dobavitelj svojemu dobavitelju sporočil identifikacijsko številko za DDV, ki mu jo je izdala Slovenija.

Vmesni dobavitelj v tem primeru pomeni dobavitelja v verigi, ki ni prvi dobavitelj in ki odpošilja ali prevaža blago oziroma za račun, katerega se blago odpošilja ali prevaža.

Spremembe v zvezi s kazenskimi določbami

Novela ZDDV-1K uvaja prenovljene kazenske določbe. Namen prenovljenih kazenskih določb je uskladitev kazenskih določb med kazenskimi določbami ZDDV-1 in drugih davčnih predpisov. Bistvene spremembe:

  • razmejitev glob glede na status subjekta in velikost gospodarskega subjekta
  • opredelitev razpona glob od min. do max.
  • znižanje max višine predpisane globe za subjekte
  • povišanje max višine globe za odgovorne osebe
  • vrednostna opredelitev, kdaj se šteje, da je nastal prekršek, katerega narava je posebno huda!

Po novem bo določena globa tudi ne glede na samoprijavo, in sicer v naslednjih primerih:

  • se ni poročalo o dobavah na daljavo
  • se ni predložilo poročila po 30.c čl. TOE opravljene končnim potrošnikom
  • se navedejo nepopolni, neresnični podatki na računu
  • se ne plača DDV
  • se ne izdajajo računi
  • se ne hranijo dokumenti …